Ana Nuša Kern – ravnateljica s srcem in dušo – 26 let orala ledino in uvajala spremembe v vzgoji in izobraževanju

Ana Nuša Kern, učiteljica zgodovine in ravnateljica naše šole, se je po 26 letih ravnateljevanja odločila, da je čas, da obrne novo poglavje v svoji življenjski knjigi. S 1. marcem namreč ne bo več ravnateljica, ampak zadovoljna in pomirjena »upokojenka«, ki je izpolnila vse cilje, ki si jih je na začetku ravnateljske poti zastavila. Če bi poskušali našteti vsa njena dela in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja z učenci in učitelji, starši, lokalno skupnostjo ter občino, bi potrebovali veliko časa in prostora, zato se bomo posvetili tistemu, kar je imela sama najraje – UČENCEM. Učenci in učitelji smo ji želeli zadnji šolski teden narediti nepozaben, zato smo s pomočjo 26 aktivnosti, ki so predstavljale njena leta ravnateljevanja, izrazili spoštovanje, neizmerno hvaležnost in pripadnost. Vsaj za učitelje je bila Ana Nuša Kern ena najpomembnejših oseb v njihovem vsakdanjiku.

Našo ravnateljico so v tednu od 20. 2. do 23. 2. pričakali vsi učenci in se od nje poslovili s pripravljeno aktivnostjo. Tako se je naša ravnateljica udeležila literarne čajanke in ure poezije, pustovanja, s piščalko naznanila začetek tekme, poslušala učence, ki so prepevali in plesali le zanjo, risali njene portrete, ustvarjali pesmice in deklamirali, ji izdelovali izdelke, ki jih bodo vedno spominjali na njih, izražali svoje zanimanje za različna področja, ji pekli sladke dobrote in še in še. Celo za šolske ribice je poskrbela in jih še zadnjič pred svojim odhodom nahranila. Ravnateljica je obiskala številne učilnice, knjižnico, telovadnico, še celo na poslovilni krog okrog šole ni pozabila. Vsi dnevi od ponedeljka do vključno četrtka so bili naporni tako fizično kot čustveno, saj naša ravnateljica skoraj ni imela prostega trenutka zase. A kot je sama dejala: »Bilo je vredno in nepozabno!«

Četrtek je bil dan, kjer smo samo stopnjevali naše presenečenje za ravnateljico. Ob pol devetih so trije učenci vstopili v njeno pisarno in jo odpeljali v večnamenski prostor, kjer je bilo zbranih več kot 300 učencev. Žal je naš prireditveni prostor premajhen, da bi v njem lahko vsi 904 učenci in 113 zaposlenih spremljali v srce segajočo kulturno poslastico, katere vrh je predstavljala razglasitev Nušinega odra. Zapuščina naše ravnateljice tej šoli je brezmejna in ker ji je kultura v vseh pomenih vedno predstavljala nepogrešljivi del njenega vsakdanjika, je Nušin oder tisto, kar predstavlja eno od naših zahval. Čudovite kulturne točke, suvereni voditelji in zavzeti gledalci so ponovno ustvarili kuliso nepredstavljivega. Učiteljica Bojana Lužar je s sodelavci in Majo Blažun Zornado, ki je poskrbela za scensko pravljico, ustvarila čudovit in nepozaben spomin.

Piko na i četrtkovem dnevu je predstavljal objem šole. Učenci so tiho, hitro in organizirano, kakor so bili navajeni pri požarni vaji, zapustili šolo in se z učitelji ter vsemi zaposlenimi razporedili okrog šole. Objem je sklenila ravnateljica, ko jo je učenka Lina Kurent prišla iskat v zbornico.

Ko je objem postal močan in sklenjen, je gospa ravnateljica izstopila iz njega in se odpravila od učenca do učenca, mu stisnila roko, dala petko ali objem. Pogled iz oči v oči je povedal več kot tisoč besed. Slovo ravnateljice od vsakega učenca šole in zaposlenega je bilo prisrčno, predvsem pa nepozabno.

Po dobri uri, kolikor je trajalo slovo ravnateljice od vsakega učenca, smo se vrnili v učilnice in šolske klopi, vsi pod vtisom, da smo naredili nekaj lepega in nepozabnega. V predverju šole so ravnateljico s pesmijo pričakali učenci 4. a-razreda in prijetno zaključili veličastno uro. Zadnje 26. dejanje pa so izpeljali učenci pri tehniki, kjer je ravnateljica v sestavljenko, ki jo je sestavljalo 26 delov, vžgala datum in sestavila končni izdelek.

V petek so se na 2-urni kulturni prireditvi od ravnateljice poslovili tudi vsi zaposleni na šoli.

mag. Jasmina Pogačnik

Dostopnost