Glasserjeva kakovostna šola

 O čem govori teorija izbire?

  • Teorija razlaga, da sami izbiramo svoje vedenje in misli, posredno pa tudi čustva in počutje.
  • Pomaga nam razumeti kako v resnici delujemo: kombiniramo, kar je zapisano v naših genih, s tistim, kar se v življenju naučimo.
  • Po teoriji izbire gre za notranji nadzor samega sebe.
  • Vse kar od drugih lahko prejmemo ali jim damo so le informcije.
  • Uči nas, da smo za svoje vedenje, dejanja, čustvovanje odgovorni sami.
     
Več o TEORIJI IZBIRE

Uporaba Glasserjeve teorije izbire v vsakdanjem življenju – video posnetek predavnja

 

MERILA KAKOVOSTNE GLASSERJEVE ŠOLE (GKŠ)

(Prirejeno za slovenski prostor.)

  • Odnosi temeljijo na zaupanju in spoštovanju in vsi disciplinski problemi (ne pa pripetljaji) so odpravljeni.
  • Poudarek je na popolni učni usposobljenosti; učenci predstavijo ustrezno znanje svojim učiteljem ali izbranim učiteljem-pomočnikom, da so za nalogo ali predmet ocenjeni. Učenci dobijo oceno, ko so usposobljeni.Šolanje zamenja uporabno znanje.
  • Vsak učenec vsako leto opravi nekaj kakovostnega dela, ki izrazito presega usposobljenost. To delo je lahko opravljeno na različnih področjih. Vsako tako delo prejme oceno 5.
  • Osebje in učenci se učimo teorije izbire v svojem življenju in pri šolskem delu. Starše spodbujamo k sodelovanju v študijskih skupinah, da bi tudi sami spoznali in uporabljali TI predvsem v svojem osebnem in družinskem življenju.
  • Rezultat pouka za usposobljenost je znanje, obvladovanje različnih veščin potrebnih za življenje (branje, pisanje, računanje, nastopanje, argumentirano prepričevanje, strpnost in zmožnost sodelovanja, zmožnost
  • reševanja problemov in konfliktov, humanitarnost). Rezultati znanja so razvidni tudi v doseganju dobrih rezultatov na NPZ.
  • Ob koncu šolskega leta naj bi se izkazalo, da je to zabavna in prijetna šola, kjer se veliko naučimo(-jo).

Priredila: Ana Nuša Kern, ravnateljica


MODRA SOBA

KAJ JE MODRA SOBA?

Modra soba je prostor za povezovanje učitelja in učenca (prej soba vzajemnsoti). To je tudi prostor, ki omogoča opravljanje šolskega dela vsem učencem v istem času, a ne v istem prostoru. Sem pride prav tako učenec, ki v razredu z učiteljem  ne najde načina, da bi opravila svoje delo in s tem skupaj zadovoljevala svoje potrebe. Učenec ima v tem prostoru možnost, da uredi svoje misli in opravi delo, ki mu ga naloži učitelj.

Tu je učitelj, ki pozna teorijo izbire in se z učencem, ki pride, lahko poveže. To je tudi prostor, kjer se lahko učenec in učitelj, ki ga je poslal, pogovorita.

KAJ SE DOGAJA V TEM PROSTORU?

Učenec pride v ta prostor z zaposlitvijo, ki jo je dobil od učitelja, ki ga je poslal. Učenec nadaljuje delo, ki bi ga opravil v razredu in ni prikrajšan za informacije ali učenje.

Učenca sprejme učitelj in mu ponudi pomoč pri delu. Poskuša se povezati z njim, ne rešuje pa težave med učencem in učiteljem, ki ga je poslal. To stori učitelj, ko pride po učenca in se z njim pogovori ali dogovori za pogovor.

Pomembno je, da učenec opravi nalogo, s katero ga je učitelj poslal v Modro sobo.

Učenec ne sme biti prikrajšan za učenje in znanje. Učitelj, ki mu je dal zadolžitev, tudi preveri, ali je opravil zadolžitve in ali je razumel zastavljene naloge. V primeru, da jih ni, se pogovorita; učitelj pomaga učencu, da razume naloge in zna.

V pogovoru se učitelj poskuša povezati z učencem in vzpostaviti odnos. Pri tem uporablja sedem dobrih navad – spoštovanje, sprejemanje, dogovarjanje, podpiranje, zaupanje, poslušanje in vzpodbujanje. Poskuša se izogibati nepovezovalnih navad zunanjega nadzora.

Če učitelj ne more takoj po končani uri govoriti z učencem, naj to stori takoj, ko bo možno.

Učenec se vrne v razred po dogovoru z učiteljem, ki ga je poslal. Lahko se vrne v razred tudi po opravljenem delu, če sta se tako dogovorila.