Glasserjeva kakovostna šola

O čem govori teorija izbire?

MERILA KAKOVOSTNE GLASSERJEVE ŠOLE (GKŠ) – Prirejeno za slovenski prostor

Odnosi temeljijo na zaupanju in spoštovanju in vsi disciplinski problemi (ne pa pripetljaji) so odpravljeni. Poudarek je na popolni učni usposobljenosti; učenci predstavijo ustrezno znanje svojim učiteljem ali izbranim učiteljem – pomočnikom, da so za nalogo ali predmet ocenjeni. Učenci dobijo oceno, ko so usposobljeni. Šolanje zamenja uporabno znanje. Vsak učenec lahko vsako leto opravi nekaj kakovostnega dela, ki izrazito presega usposobljenost. To delo je lahko opravljeno na različnih področjih. Vsako tako delo prejme oceno 5.

Osebje in učenci se učimo teorije izbire v svojem življenju in pri šolskem delu. Starše spodbujamo k sodelovanju v študijskih skupinah, da bi tudi sami spoznali in uporabljali TI predvsem v svojem osebnem in družinskem življenju.

Rezultat pouka za usposobljenost je znanje, obvladovanje različnih veščin, potrebnih za življenje (branje, pisanje, računanje, nastopanje, argumentirano prepričevanje, strpnost in zmožnost sodelovanja ter reševanja problemov in konfliktov, humanitarnost). Rezultati znanja so razvidni tudi v doseganju dobrih rezultatov na NPZ.

Ob koncu šolskega leta naj bi se izkazalo, da je to zabavna in prijetna šola, kjer se veliko naučimo (-jo).

MODRA SOBA

Modra soba je prostor za povezovanje učitelja in učenca (prej soba vzajemnosoti). To je tudi prostor, ki omogoča opravljanje šolskega dela vsem učencem v istem času, a ne v istem prostoru. Sem pride prav tako učenec, ki v razredu z učiteljem ne najde načina, da bi opravil svoje delo, in s tem zadovoljeval svoje potrebe. Učenec ima v tem prostoru možnost, da uredi svoje misli in opravi delo, ki mu ga naloži učitelj. Tako oba – učitelj in učenec – lahko zadovoljujeta svoje potrebe.

V modri sobi je učitelj, ki pozna teorijo izbire, in se z učencem, ki pride, lahko poveže. To je tudi prostor, kjer se lahko učenec in učitelj, ki ga je poslal, pogovorita.

KAJ SE DOGAJA V TEM PROSTORU?

Učenec pride v ta prostor z zaposlitvijo, ki jo je dobil od učitelja, ki ga je poslal. Učenec nadaljuje delo, ki bi ga opravil v razredu, in ni prikrajšan za informacije ali učenje.

Učenca sprejme učitelj in mu ponudi pomoč pri delu. Poskuša se povezati z njim, ne rešuje pa težave med učencem in učiteljem, ki ga je poslal. To stori učitelj, ko pride po učenca, in se z njim pogovori ali dogovori za pogovor.

Pomembno je, da učenec opravi nalogo, s katero ga je učitelj poslal v modro sobo. Učenec ne sme biti prikrajšan za učenje in znanje. Učitelj, ki mu je dal zadolžitev, preveri, ali je opravil zadolžitve in ali je razumel zastavljene naloge. V primeru, da jih ni, se pogovorita; učitelj pomaga učencu, da razume naloge in zna.

V pogovoru se učitelj poskuša povezati z učencem in vzpostaviti odnos. Pri tem uporablja sedem dobrih navad – spoštovanje, sprejemanje, dogovarjanje, podpiranje, zaupanje, poslušanje in vzpodbujanje. Poskuša se izogibati nepovezovalnih navad zunanjega nadzora.

Če učitelj ne more takoj po končani uri govoriti z učencem, naj to stori takoj, ko bo možno.
Učenec se vrne v razred po dogovoru z učiteljem, ki ga je poslal. Lahko se vrne v razred tudi po opravljenem delu, če sta se tako dogovorila.